Evgeny Khazov dela v moskovskem satiričnem gledališču. V portfelju igralca so "Operatives", "Ukrotitev rovke", "Poroka v Malinovki", "Libertine", "Moliere" in druge predstave. Vendar nič manj pogosto kot na odru ga najdemo v snemalnih studiih, kjer glasuje hollywoodskim zvezdam. Njegovo igralsko in sinhronizacijsko delo mu daje priložnost, da se preobrazi v ducate likov: od Jezusa, ki ga je v Mariji Magdaleni igral Joaquin Phoenix, do ameriškega komika Marlona Wayansa v istoimenski televizijski seriji NBC Marlon. Igralec vsako vlogo v dubu doživlja kot svojo: skupaj s svojim junakom joče, se smeji, občuduje, vzdihuje, prisega in občinstvo vanjo verjame.
© tiskovna služba
Prvič sem v snemalni studio prišel leta 2007. Postavili so me na mikrofon, nataknili slušalke, mi dali besedilo, vklopili film na ekranu in rekli: »To je čas, ko morate vnesti (časovne kode), ena poševnica je kratek premor, dvojna poševnica je dolg premor, ne forsirajte, delajte povratne črte (pavze), ne pozabite na sporočilo, začutite mikrofon, poslušajte svoj glas in sledite liku. Zame je bilo to nenavadno in celo strašljivo, saj sem med vadbo vloge v gledališču ali pripravami na snemanje filma besedilo vzela domov in ga skrbno razčlenila. In tu je bilo treba brati z lista in takoj vstopiti v lik. To se je izkazalo za eno glavnih značilnosti in težav pri delu glasovnih igralcev: glas, kot ga zazna gledalec, mora neločljivo obstajati z igralcem v kadru.
Večina ruskih gledalcev je navajena gledati filme v prilagojeni različici. Po mojem mnenju je jezikovna ovira glavni dejavnik, ki določa razširjenost sinhronizacije v določeni državi. Na primer, v sosednji Finski so tuje video vsebine prikazane v izvirnem jeziku in spremljane finski podnapisi. To je mogoče razložiti z dejstvom, da lokalno prebivalstvo govori dobro angleško.
Kljub razširjeni praksi sinhroniziranja tujih filmov v ruski blagajni so sinhronizacijski umetniki širši javnosti malo znani. Na primer v Nemčiji od leta 2000 lokalnega oskarja podeljujejo za najboljšo sinhronizacijo. Želel bi, da bi nekoč v Rusiji podelili podobno nagrado. To bo dalo dodaten zagon razvoju stroke.
V Rusiji ni visokošolskih programov s posebnostjo "Sinhronizacija igralca". Filmsko točkovanje najpogosteje izvajajo igralci, ki že imajo izkušnje s snemanjem filma ali delom na gledališkem odru. Najboljši način za vstop v poklic in za vlogo je, da začnete z "gurs", to je s sinhronizacijo množičnih prizorov v filmu. Tako boste lahko vzpostavili povezave v poklicnih krogih.
Voiceover
Govor igralcev se namesti na prvotni zvočni posnetek. Igralec mora obvladati tehniko hitrega branja in biti sposoben "odbiti" en lik od drugega.
Sinhronizacija
Težka možnost za sinhronizacijo celovečernih filmov, ko je izvirni govor likov popolnoma nadomeščen z ruskojezično različico. Posebna pozornost je namenjena natančnosti zadetka lika z vidika njegovega značaja, govornih značilnosti, tona glasu. Sinhronizacijski igralec mora govoriti sinhrono z zaslonskim likom.
Moje delo režiserja sinhronizacije je vplivalo name kot gledalca. V kinu zelo pozorno poslušam glas sinhronizacijskih igralcev in poskušam ugotoviti, kako natančno so izbrani. Včasih je zame celo bolj pomemben kot zaplet.
Ali igralci razmišljajo o tem, da bodo na drugem koncu sveta govorili v glasu nekoga drugega? In kako lahko zaznajo svojega "kaskaderja"? Marlona Wayansa sem izrazil v televizijski seriji NBC Marlon. Vloga je zelo zapletena in čustvena. Po vsaki izmeni sem zapustil studio dobesedno moker. V svojem Instagramu ponavadi objavim zakulisne zvočne posnetke, prekrite s prvotnim videoposnetkom. Eno od teh objav je videl Marlon sam, naredil repost z napisom "Noro".
Mnogi ljudje mislijo, da je sinhroniziranje filmov enostavno. Dejansko je v en film mogoče vključiti več deset ljudi. Torej, pri sinhronizaciji filma "Judy" je bilo zaposlenih skoraj 40 igralcev.
Pri sinhronizaciji so trije glavni koraki:
1. korak: Oglejte si filme pred ostalimi v najstrožji tajnosti
Najprej moram videti sliko v izvirniku in razumeti, kateri od igralcev bi lahko izrazil znake. V tej fazi ne smem javno deliti informacij o filmu. Včasih je postopek predprodukcije zapleten zaradi strogih omejitev imetnikov avtorskih pravic. Da bi se izognili nezakonitemu uhajanju vsebin v omrežje pred uradno premiero, igralcem med snemanjem v studiu prikažejo posnetke epizod, na katerih je včasih mogoče videti le glavo glasovnega lika. Poleg tega ne pozabite, da premiere novih epizod priljubljenih televizijskih serij sočasno izhajajo po vsem svetu. In vsaka epizoda je prilagojena na lokalnem trgu dobesedno na predvečer izida. Komični incident se je zgodil letos v Španiji. V eni od epizod "Igre prestolov" se je slišal izvirni stavek "Ona nas ne vidi",v španski različici pa je bil stavek podvojen kot "Sicansios" (neobstoječa beseda "sicansios"). Uporabniki družbenih omrežij so opazili napako. Kasneje se je izkazalo, da so prevajalci v naglici vzeli prvotno besedno zvezo za eno besedo.
2. korak: raziskovanje svojega junaka
Pred sinhronizacijo skušam začutiti lik in najti svoje poltone v melodiji njegovega govora. To je zelo pomembno, ker bi moral biti moj glas čim bližje izvirniku. Čeprav se zgodi, da glas izvajalca vloge ne ustreza vedno videzu ali igralski starosti lika. Potem lahko sinhronizator situacijo popravi. Na ruski blagajni sem sinhronizirala takrat 43-letnega Joaquina Phoenixa, ki je igral Jezusa Kristusa v Mariji Magdaleni. Zdi se mi, da se je režiserka sinhronizacije Yaroslava Georgievna Turyleva odločila modro: želela je, da bi Jezusov glas v ruski priredbi zvenel mlajši in ustrezal njegovi resnični starosti.
Še iz filma "Marija Magdalena" © kinopoisk.ru
Pri sinhronizaciji je pomembno slediti psihofizičnemu stanju junaka. Z njim smo dolžni živeti vsak prizor: jokati, se vznemirjati, smejati, čutiti strah. Za to je treba veliko dela. Z igralcem lahko do osem ur sodelujem pri sinhronizaciji ene vloge v celovečercu. Za primerjavo: kamejo vlogo lahko izgovorimo v pol ure.
3. korak: uporaba orodja za sinhronizacijo
Takoj, ko je prevod izvirnega besedila pripravljen, se začne najzanimivejša faza - delo v studiu. Postopek sinhronizacije enega filma traja od dva do šest delovnih dni. Od režiserja je potrebna velika predanost: izmene trajajo 12 ur. V tem času moram sodelovati z velikim številom umetnikov, vsi morajo pokazati pozornost in potrpljenje.
Igralec, ki pride na snemanje, običajno ne ve, kaj točno bo počel danes. V redkih primerih igralskemu igralcu vnaprej pošljejo film in besedilo v pregled. Najpogosteje umetnik svojega lika sreča za mikrofonom. V tem primeru je naloga režiserja povedati o zapletu, razložiti značilnosti vedenja in značaja junaka. Zame je najpomembneje, da pred začetkom snemanja najdem stik z izvajalcem in naredim potek udoben. To je pomembno, ker umetnike vedno posnamejo enega po enega, tudi če so vpleteni v ljubezensko sceno, kjer se morajo med liki razplamteti neverjetno močni občutki.
Igrati čustva ni vedno lahko, saj včasih prideš v studio slabe volje in se je treba smejati od prevzema do prevzema. Toda sčasoma vsak umetnik izdela določeno tehniko, ki mu omogoča hiter smeh ali jok z junakom.
Na našem področju ni posebej običajno, da nekoga označujemo ali o njem govorimo. Verjame se, da je glavna skrivnost uspešnega sinhronizacijskega dela ravno to, da ostanejo neopaženi zaradi občutljivega sluha gledalca in na zaslonu predstavijo natančen prikaz junaka.>
